srssersssdgimvssmicdsd
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
  • Domov
  • Novice
  • Pogovor o knjigi Beseda, ki je nimam in ukradenih otrocih

Pogovor o knjigi Beseda, ki je nimam in ukradenih otrocih

  1. 2. 2022, dan po napadu na Ukrajino in dan pred tednom, ki naj bi ga otroci vzhodne Slovenije preživeli sproščeno, smo se na ŠSGO v dvorani Gaudeamus pogovarjali z igralko, profesorico in pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. Pogovor je tekel o njeni, lani izdani knjigi Beseda, ki je nimam. Glavna junakinja je 19-letna maturantka Sonja, ki po nonini smrti začne odkrivati zgodbo noninega otroštva.

Roman je pretresljivo branje, zasnovan je na resničnih zgodovinskih dogodkih. Temelj knjige so nacistična organizacija Lebensborn ter otroci, ki so jih nacisti med 2. svetovno vojno ukradli slovenskim družinam.

Organizacijo Lebensborn je leta 1935 ustanovil vodja Gestapa in SS ter arhitekt holokavsta Heinrich Himmler z namenom ustvariti rasno ustrezne osebke. Ker je zaradi vojne začela upadati nemška rodnost, je dobil sprevrženo in danes nedoumljivo idejo. »Kolikor je v teh ljudeh dobre krvi naše vrste, jo bomo vzeli; če bo treba, bomo otroke ukradli in jih vzgojili tu, pri nas,« je zapisal. Avgusta 1942 je svojo idejo uresničil tudi na Slovenskem. Nacisti so na Štajerskem aretirali družine partizanov in ustreljenih talcev. Odpeljali so jih v deško okoliško šolo v Celje. Najprej so očete ločili od preostale družine. Čez nekaj dni so ločili matere od otrok. Matere in očete, če jih niso prej ustrelili kot talce, so v živinskih vagonih odpeljali v Auschwitz, kjer so mnogi po nekaj mesecih umrli. Otroke so najprej namestili v otroškem taborišču Frohnleiten blizu Gradca. Tam so jih ločili bo spolu in starosti ter jih razselili po različnih krajih v Nemčiji. Dojenčke so dali v posvojitev nemškim parom, ki niso mogli imeti otrok. Eden izmed teh ukradenih dojenčkov je bil tudi oče gospoda Matevža Podvinška, učitelja na ŠSGO. Pripovedoval nam je presunljivo zgodbo svojega očeta, ki ga je leta 1943 posvojil nemški par. Do leta 1947 je bil Wolfgang Uebe. Tega leta ga je oče, ki se je iz Auschwitza vrnil kot težak invalid, po večmesečnih mučnih pogajanjih le dobil nazaj. Mati ga ni mogla objeti. Umrla je v koncentracijskem taborišču …

V dvorani je bila tišina … Po navadi radoživi dijaki so mirno, empatično in spoštljivo vsrkavali tragične zgodbe, katerih snovalci so bili izprijeni ljudje, ki niso poznali pomena besede človečnost.

Barbara Šegel Kupljen, učiteljica

Arhiv

Spremljajte nas na socialnih omrežjih

Osnovni podatki

Šola za strojništvo, geotehniko in okolje
Trg mladosti 3,
3320 Velenje

03 89 60 600
03 89 60 660