Športni dan, 25. 9. 2019

CENTER ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE RS IN IŠKI VINTGAR

Dijaki 1. letnikov ŠSGO smo imeli v sredo naravoslovno-športni dan. Ob 8.00 smo štartali izpred glavne avtobusne postaje v Velenju ter po nekaj časa prispeli v Ig pri Ljubljani, kjer se nahaja Center za zaščito in reševanje RS. Tam smo najprej imeli krajše predavanje o centru, nato pa smo si šli ogledat velik poligon, na katerem usposabljajo gasilce. Ko je bilo ogleda konec, smo se odpeljali v 10 minut oddaljeni Iški vintgar, kjer smo najprej imeli malico, nato pa je sledil še krajši sprehod ob reki Iški.

Aljaž Gajšek, 1. AS

POHOD NA LUBELO

Dijaki drugega letnika Šole za strojništvo, geotehniko in okolje smo se v okviru športnega dne odpravili na pohod na Lubelo. Ob 8. uri smo se zbrali pred MIC in se skupaj s profesorji odpravili na pot. Med nami je vladalo veselo in sproščeno vzdušje. Med hojo smo poslušali glasbo in opazovali čudovito naravo okoli nas. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli na vrh Lubele, kjer smo na lovskem domu pojedli zasluženo malico. Po malici smo posneli nekaj skupinskih fotografij in se počasi odpravili nazaj v dolino. Pohod smo končali z zborom pred MIC in se nato prijetno utrujeni odpravili domov.

Matija Stropnik, 2. S

POHOD NA MOZIRSKO KOČO

Dijaki 3. S razreda smo se skupaj z ostalimi dijaki 3. letnikov udeležil pohoda na Mozirsko kočo. Pohod smo začeli ob 9.00 v Šmihelu. Nekaj časa smo hodili po cesti, nato pa po gozdnih poteh. Ves čas pohoda smo imeli lepo vreme. Pot je trajala uro in pol. Ko smo prispeli na kočo, smo se ob razgledu spočili in pomalicali. Ob 11.30 smo se z avtobusom izpred alpskega vrta odpravili proti domu.

Mohor Šlapnik, 3. S

Tudi dijaki zaključnih letnikov tehniškega programa in prvih letnikov poklicno-tehniškega programa smo se v sredo, 25. 9. 2019, odpravili na športni dan, in sicer na pohod. Naša pot se je začela na Golteh, nadaljevala pa bi se naj vse do Slemena, a smo jo nekoliko spremenili, ker smo imeli premalo časa in smo se raje sprehodili malo naokrog po Golteh do smučišča in nazaj do točke, kjer nas je čakal avtobus. Kljub temu da sonca ni bilo veliko, smo lahko občudovali lepe gorske travnike, na katerih cvetijo še zadnje jesenske cvetlice, in oči spočili na razgledih na oddaljene hribe ali mesta v dolini.
Zadovoljni in prijetno utrujeni smo se vrnili domov.

Zala Kač, 4. OVT