Skip to content

Zakon je ovira, a rešitve vedno obstajajo

O viziji Šolskega centra Velenje tudi s predstavniki Slovenske gospodarske zbornice iz Celovca – Stične točke vajeništvo, projekt Erasmus + in mednarodni projekti – Prihodnje šolsko leto pilotni projekt Alpe Adria vajeniški razred?

Velenje, 13. junija – Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru ter v ustvarjalnici Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje (ŠCV) so se mudili na srečanju predstavniki Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Centra RS za poklicno izobraževanje ter Slovenske Gospodarske Zveze in Gospodarske zbornice Avstrijske Koroške iz Celovca. Tema srečanja je bilo uvajanje vajeništva in mednarodne izmenjave na šolskem centru.

Vajeništvo v programu strojni mehanik

»Ideja za srečanje se je porodila na sejmu vajeništva v Pliberku, kjer je tekla beseda o projektu Alpe –adria vajeništvo, ki predvideva izvedbo vajeništva v treh sosednjih regijah. Prav vajeništvo in mednarodne izmenjave uvrščamo med vizijske oziroma razvojne priložnosti našega centra,« je dejal Janko Pogorelčnik, direktor ŠCV. Povedal je, da po nekaj poskusih v preteklosti prihodnje šolsko leto znova uvajajo vajeništvo v programu strojni mehanik. V sodelovanju z delodajalci želijo izobraziti in usposobiti kadre za potrebe gospodarstva. Program Erasmus + oziroma mobilnost z delom pa je na centru stalnica že od leta 2005, »peljejo« pa ga v dveh smereh: dijakom in študentom omogočajo opravljanje prakse v tujini, od koder ti prinašajo primere dobre prakse, »želimo pa si tudi, da bi naš center postal center mednarodne mobilnosti, kamor bi prihajali dijaki in študenti iz tujine k njim.« Razvejan sistem v zvezi s tem imajo za dijake Zahodnega Balkana, ki prihajajo k njim na celoletno šolanje. Izvajajo tudi krajše oblike programa Erasmus + , ki trajajo mesec in pol, izkušnje pa so zelo dobre. »Tretje razvojno področje so mednarodni projekti, kjer prav tako vidimo precej stičnih točk. Za nas so smiselni tisti, ki bogatijo delo v šolskem sistemu oziroma se ukvarjajo s kakovostjo izobraževanja, preprečevanjem osipništva ter prinašajo nova znanja, tehnologije. Tu se lahko “najdemo”, se skupaj prijavljamo in projekte izvedemo. Naše močno področje je tudi trajna mobilnost.«

Potrebno je preskočiti meje

V razpravi so udeleženci izrazili nekaj pomislekov, največ v povezavi z zakonodajo. Tako je predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Nataša Hafner Vojčić med drugim opozorila, da slovenska zakonodaja na področju vajeništva sega le do srednjega poklicnega izobraževanja. Največje možnosti za izvedbo smelo začrtanega projekta Alpe – adria vajeništvo vidi v večji izkoriščenosti Erasmus + programa, ki omogoča daljšo mobilnost dijakov na praktičnem usposabljanju v tujini. Po mnenju predsednika Koroške gospodarske zbornice Jürgena Mandla imajo Slovenija, Avstrija in Italija res svoje izobraževalne sistema, a je potrebno preskočiti meje in poskusiti. »Tam, kjer je želja, se najde tudi pot«. Da za ovire vedno obstajajo rešitve, je menila še Irena Novinšek , odbornica Slovenske gospodarske zveze Koroške. »Na ŠCV je raven izobraževanja zelo visoka. Sama sem bila njihova dijakinja in vem, da ima veliko možnosti za izobraževanje v poklicih, ki jih primanjkuje tako v Avstriji kot v Sloveniji. Učenje jezika, izmenjava izkušenj, pridobljenih v letu dni, je zagotovo prava usmeritev za vrhunsko delo v poklicu.« V nasprotju s Natašo Hafner Vojčić, ki je menila, da bo na osnovi dosedanjih izkušenj v vajeništvu težko pridobiti zadostno število dijakov, je Novinškova menila drugače: »Gre za produkt in poklic ni nič drugega kot to. Tu ni v ospredju le 3-letno šolanje za poklic, ampak izobraževanje, ki omogoča kasneje sposobnost vodenje svojega podjetja, možnost izenačitve naziva mojster z vrednostno naziva magister. Marsikateri otrok se bo odločil vajeništvo, če bo videl v poklicu prihodnost. Diplomiranih ekonomistov je dovolj,  primanjkuje pa električarjev, kovinarjev, avto serviserjev, frizerk, šivilj. Ti poklici so prihodnost.«

Ob koncu okrogle mize so se dogovorili, da bodo nadaljevali aktivnosti čezmejnega povezovanja in izobraževanja vajencev, poskušali izvesti skupen projekt enoletne izmenjave dijakov – vajencev v okviru zamejskih dvojezičnih šol s ciljem jih usposobiti za konkretno delovno mesto in jim hkrati omogočiti znanje jezika soseda. V nadaljevanju naj bi razširili sodelovanje še v italijanski prostor, v celotno regijo Alpe – Adria ter zavzeteje promovirali vajeniškega sistema izobraževanja. O tem, kateri izobraževalni program bodo izbrali za izvedbo, katero zamejsko šolo bodo vključili in podobno, naj bi  konkretizirali prihodnji mesec.

Tatjana Podgoršek, Naš čas