Dogodivščina se je začela 3. 3. 2024 na parkirišču pri MIC. Tam smo se poslovili od staršev in se s kombiji odpeljali do letališča pri Benetkah, od koder smo odleteli na Portugalsko v mesto Barcelos. V kampus smo prispeli pozno ponoči. Naslednje jutro smo se odpravili na ogled naših delovnih mest v tovarnah. Šele po tem smo si po bližje ogledali kampus. Prvi teden se ni dogajalo kaj posebnega, saj smo se predvsem privajali na portugalsko kulturo in način življenja, ki je precej drugačen od našega. Hiše praviloma nimajo ometa, ampak so obložene s ploščicami. Pred njimi rastejo drevesa, polna limon, pomaranč, mandarin in drugih agrumov.
Omembe vreden je tudi portugalski delovni čas, ki traja od 9.00 do 17.00 z vmesno siesto, to je dvournim časom za kosilo. Prve dneve v podjetjih so nam delodajalci pomagali pri izdelovanju izdelkov na CNC-strojih. V prihodnjih dneh pa smo izdelke že izdelovali sami. Delodajalci so bili zelo prijazni in nam brez težav odgovarjali na vprašanja glede dela.
Na voljo smo imeli tudi precej različnih aktivnosti in pripomočkov za preživljanje časa. Prirejali smo odbojkarske turnirje med državami, igrali smo košarko in nogomet (včasih so bili naši nasprotniki celo vozniki kombijev). Med igranjem biljarda smo spoznali dijake iz drugih držav in tudi Slovence, s katerimi smo postali prijatelji.
Prvi teden je bilo vreme bolj slabo, nato pa so se temperature dvignile tudi do 29 oC. Da smo takšne dneve preživeli, smo si privoščili tudi kakšen skok v bazen, ki je bil sredi kampusa.
Hrana v kampusu ni bila ravno po našem okusu, zato smo se velikokrat tudi odpravili do trgovine, ki je bila oddaljena 2 kilometra.
Ogledali smo si tudi veliko znamenitosti. Prvi teden smo se z učiteljem Grego Knezom odpravili v Viana do Castelo. Tam smo si ogledali cerkev, odšli na plažo, v nakupovalni center in nekaj dobrega privoščili tudi želodcem. Drugi teden smo se v okviru Mobility friends udeležili dveh ekskurzij. V soboto smo odšli v Vila Nova de Famalicao, kjer smo spoznali zgodovino Portugalske, in kasneje še v Brago, kjer smo šli po nakupih. Šli smo tudi v Porto, ki smo si ga ogledali s turistične ladje. Po priplutju v pristanišče smo naleteli na zborovanje motoristov. To nas je tako presenetilo in zavedlo, da smo zamudili na že pripravljeno kosilo. Nato smo se odpravili na Luis I bridge, s katerega smo si Porto ogledali še z druge perspektive. Tri ure smo imeli nato prosto za oglede še ostalih znamenitosti. V tretjem tednu pa smo se z vlakom podali na pot do Vila Praja de Ancora. Tam smo prvič zaplavali v Atlantiku in po tem imeli tradicionalno morsko kosilo s pogledom na morje. V tretjem tednu smo spoznali tudi Poljake, ki so šele prišli v kampus. Zelo hitro smo se povezali in skupaj preživljali večere.
Naše doživetje na Portugalskem je bilo neprecenljivo. Če bi imeli še kdaj možnost, bi se z veseljem vrnili.
Žan Glušič, Neža Kasesnik, Rene Pačnik, Lovro Pečečnik, Gal Pungartnik Bršek, Jan Pungartnik Bršek, Lev Martin Sekulič, Aljaž Strmčnik, dijaki 3. S
